Kaj je miskantus?

Miskantus je rastlina, ki prihaja iz Azije in je trajnica, gomoljnica. Stebla rastline so podobne Bambusu.

Ko se rastlina okorenini (ponavadi traja 3-4 leta) ima zelo velik rastni potencial, kar pomeni, da rastlina doseže višino 3 – 3,5 m in več v eni rastni sezoni. Na trgu obstaja kar nekaj vrst Miskantusa, vendar prav vrsta Mischantus Giganteous je primerna za proizvodnjo biomase. Miskantus se sadi spomladi od marca do maja, ko zemlja doseže temperaturo 7°C. V zemlji lahko ostane 25 let. Čez poletje je rastlina v svojem razvoju in rasti. Na jesen čez zimo listi odpadejo, kar prispeva in vpliva na hranila v tleh. Ostanejo stebla rastline, ki olesenijo in so podobna bambusovim palicam. Žetev poteka v zimskem času vse do pomladi.

Cikel se ponavlja vsako leto do konca življenjske dobe rastline.

Miskantus se razlikuje od drugih hitro rastočih rastlin (npr. hitro rastne vrbe) v tem, da daje pridelek vsako leto.

Miskantus se razrašča in širi s podzemnimi korenikami – rizomi. Vendar je to razraščanje počasno, tako ni bojazni, da bi se rastlina nenadzorovano razraščala preko svojih meja. Korenike – rizome se lahko zdeli oz razmnožuje z razrezom le teh in tako pridemo do novih sadik, ki se posadijo. Vsi koraki od sajenja do nege rastlin in kasneje žetve lahko opravimo z konvecionalnimi stroji oz s stroji, ki jih imamo na razpolago na kmetiji.

Prva tri leta so pridelki majhni, kajti korenike se razraščajo. Po tretjem letu doseže rastlina svojo polno rodnost. Kapaciteta proizvedene suhe biomase je od 16t/ha pa vse do 30 t/ha, odvisno od podnebja in strukture tal. Ti donosi kažejo, da ima rastlina velik potencial za pridobivanje biomase v energetske namene.

Sajenje

Gostota sajenja se giblje od 10.000 do 15.000 gomoljev na hektar. Različna literatura različno navaja, res pa je da države na severu Evrope sadijo bolj gosto kot centralna Evropa. Priporočilo je nekje 13.000 sadik na hektar. Kajti od tretjega leta dalje, ko se sadike dovolj okoreninijo same poskrbijo za zatiranje plevela s svojo dovolj gosto zasaditvijo. Dobro nasajeno polje pa daje tudi primeren pridelek ob žetvi. Gomolji se sadijo v globino med 5 in 10 cm globoko v zemljo, kjer je dovolj vlage za vzklitje.

Optimalen čas za sajenje je od marca do aprila oz se lahko podaljša v maj vse do prve polovice junija. Zgodnje sajenje daje dovolj vlage za kaljenje in potem boljši razvoj rastlin v prvem letu rasti. To je pomembno, ker se gomolji lahko lepše razvijejo in lažje prenašajo morebitno sušo in zmrzal. Gomolji se sadijo se na razdalji med 0,8 m do 1 m v vrste, razdalja med rizomi pa je prav tako od 0,8 m do 1 m. Sadi se tudi na 1 m x 1 m, odvisno od količine posajenih rizomov.

Oblika in velikost gomoljev – rizomov je lahko različna. Lahko so v velikosti prsta ali pa so kot pest veliki gomolji.  Gomolj, ki ima tri brste navadno vzkali. Pomembno pri pobiranju gomoljev je, da so vseskozi vlažni in se ne osušijo.

Zahteve za sajenje:

Tla

Poročila o vzgoji in proizvodnji Miskantusa kažejo, da rastlina raste na različnih strukturah tal, od peščenih tal do tal v visoko vsebnostjo organskih snovi. Prav tako rastlina tolerira širok spekter pH. Optimalni pH pa je med 5.5 do 7.5, torej kisla oz nevtralna tla. Miskantus se žanje pozimi oz zgodaj spomladi, zato je pomembno, da tla niso preveč namočena v tem obdobju, saj lahko pride do poškodbe strukture tal. Odsvetujejo pa se težka ilovnata tla.

Temperatura

Območja kjer lahko sadimo Miskantus so precej razširjena. Pomembno je vedeti, da rastlina ne raste pri temperaturah nižjih od 6°C. Pri nižjih temperaturah se začne proces staranja in rastlina odvrže liste. V kolikor pride do zmrzali se proces še pospeši. V primeru spomladanskih pozeb se učinkovito rastno obdobje zmanjša. Vendar so na trgu vrste odporne na zimske temperature do -14°C, ti podatki so pridobljeni na podlagi izkušenj iz preteklih let. Izkušnje pa kažejo, da so ratline odporne na morebitne pomladanske pozebe.

Razpoložljivost vode v tleh

Letna količina padavin zelo vpliva na pridelek na kateri koli tleh. Miskantus zelo učinkovit pri izrabi vode. Kajti korenine rastlin sledijo vodnim virom in se korenike lahko razrastejo tudi do globine 2m. Vendar, če želimo visoke pridelke rastlina potrebuje  več vode kot običajno, saj so raziskave pokazale, da gosto zasejane rastline ne prepuščajo vlage in v tla ne pride dovolj vode. Premajhna oz omejena količina vode v obdobju rasti pomeni manjši pridelek. Primanjkljaj 1 mm vode zmanjša pridelek za 90kg/ha.

Zatiranje plevela

Zatiranje plevela je pomembno v prvem in drugem letu, od tretjega leta dalje je rastlina dovolj razvita, da sama hitro požene in zatre plevel pod seboj. Predvsem je pomembno zatiranje plevela v prvem delu, ko je rastlina v razvoju. Zaradi redko nasajenega Miskantusa imajo pleveli dovolj prostora za svoj hiter razvoj. Pleveli zatiramo s herbicidi, ki so na voljo tudi za zatiranje zeli med koruzo. Mogoče je tudi mehansko zatiranje pleveli s česali, okopalniki,…

Gnojenje

Miskantus je zelo učinkovit pri črpanju hranilnih snovi iz zemlje. Obstaja več razlogov za takšno učinkovitost kot so na primer naslednji:

Miskantus ima koreninski sitem, ki seže globoko tudi do 2,5 in tako pokrije veliko površino tal s katerih črpa hranilne snovi.
Miskantus je bolj učinkovit kot ostale poljščine pšenica, ječmen, ljulka.
Presežki hranil iz nadzemnega dela se v jesenskem času vračajo v koreninski sistem, ko se rastlina pripravlja na zimovanje. V zimskem času so hranila shranjena v gomolju in koreninah, pomladi pa se aktivirajo za ponovno rast.
Z odpadanjem listov rastline na tla v zimskem času, se del hranil s gnitjem ponovno prenese skozi korenine v rastlino.

Vsi našteti razlogi pa pripomorejo manjši porabi mineralov in hranil. Vendar za uspešno rast potrebuje rastlina ustrezna hranila. Za nasad v velikosti  1ha potrebuje naslednje količine:

N- 60 -100kg/ha
P- 7-15 kg/ha
K- 50-130kg/ha
Mg-3-12kg/ha

Spravilo-Žetev

Spravilo poteka v času od februarja do aprila, vsako leto. Pri spravilu ne potrebujemo specialnih oz namenskih strojev, uporabimo lahko stroje, ki jih imamo na kmetiji (kombajn za žetje, kosilnica, balirka,…). S pravilom začnemo, ko vlaga rastlin pade pod 30%. Bolj kot je suh večjo kalorično vrednost ima ter manj težav imamo pri skladiščenju.

Pridelek je od drugega leta dalje. Količina pridelka je odvisna od vremenskih razmer, strukture tal ter starosti rastline in gostote nasajenosti. Količina Miskantusa v drugem letu oz ob prvi žetvi je do 10t/ha. Vse nadaljne žetve do konca cilka (25let) pa imajo povprečne pridelke cca 20t/ha suhe mase pri vlagi 20%. Ponekod dosežejo tudi do 40t/ha.

Uporaba

Primarna uporaba Miskantusa je namenjena za energent v obliki pelet, briket ali sekancev. Kalorična vrednost je 17MJ/kg.

Sicer se lahko uporabi Miskantus tudi kot surovina za pridelavo bioetanola. Pri pridelavi dobimo 6t/ha bio etanola, kar je dvakrat več kot na primer pri koruzi.

Druge možnosti uporabe so npr. uporabi se kot nastilj ali pa se iz suhih stebelj proizvedejo senčniki (podobno kot pri bambusu), gradnja objektov, uporaba v avtomobilski industriji, proizvodnja papirja, proizvodnja biorazgradljive embalaže,…